Nepričakovani hišni ljubljenčki vse bolj priljubljeni v Evropi. Strokovnjaki začudeni

Mirno kmetijsko mesto Gilgil v Keniji se je spremenilo v središče cvetoče nezakonite trgovine z mravljami.

V času deževne sezone, ko poteka paritveni ritual, krilati samci zapuščajo gnezda in oplodijo matice, ki prav tako poletijo. To je zato idealen trenutek za njihov ulov. Ujete matice nato prodajajo tihotapcem, ti pa jih prek črnega trga preprodajajo naprej – tudi v Evropo, kjer je gojenje mravelj kot hišnih ljubljenčkov vse bolj priljubljen hobi, piše BBC.

Mravlje ljudje gojijo v posebnih prozornih ohišjih, ki omogočajo opazovanje njihovega vedenja, gradnje tunelov in razvoja kolonije.

Do 200 evrov za eno mravljo

Med zbiratelji so najbolj cenjene matice velikih rdečih afriških mravelj vrste Messor cephalotes. Ena oplojena matica lahko ustvari celotno kolonijo in živi več deset let. Vrsta je priljubljena tudi zaradi svojega značilnega zbiranja semen.

Mravljo je mogoče na črnem trgu prodati za do 200 evrov, trgovina pa večinoma poteka prek spleta. Enostavno jih je mogoče poslati po pošti, saj varnostni skenerji običajno ne zaznajo organskih snovi.

"Sprva sploh nisem vedel, da je to nezakonito," je o svoji vlogi posrednika med tujimi kupci in lokalnimi nabiralci za BBC povedal moški, ki je želel ostati anonimen. "Prijatelj mi je povedal, da neki tujec dobro plačuje za velike rdeče matice, ki jih je tukaj lahko opaziti," je dejal nekdanji posrednik.

"Mravljišča smo iskali na poljih, običajno zgodaj zjutraj, preden postane vroče. Tujci sami ne hodijo tja, ampak čakajo v mestu, v penzionu ali v avtomobilu. Mi smo jim prinašali mravlje, zapakirane v majhne epruvete ali injekcije, ki so nam jih dali," je opisal.

Obseg nezakonite trgovine v Keniji je postal očiten lani, ko so v enem od penzionov ob jezeru v turističnem kraju Naivaši zasegli 5.000 živih matic vrste Messor cephalotes, večinoma zbranih okoli Gilgila.

Osumljenci iz Belgije, Vietnama in Kenije so mravlje zapakirali v epruvete in injekcije z vlažno bombažno vato, kar mravljam omogoča, da preživijo do dva meseca. Njihov načrt je bil, da jih odpeljejo v Evropo in Azijo ter tam prodajo.

Obseg trgovine z mravljami je presenetil tako znanstvenike kot lokalne oblasti, ki se običajno soočajo z drugačno nezakonito trgovino, na primer tihotapljenjem slonovine ali nosorogovih rogov.

"Tudi jaz kot entomolog sem presenečen nad obsegom nezakonite trgovine," je za BBC povedal biolog Dino Martins iz Kenije, kjer živi okoli 600 vrst mravelj.

Razume navdušenje nad vzhodnoafriško vrsto žetvene mravlje Messor cephalotes. Kolonijo namreč ustvari ena matica, ki lahko zraste do 25 milimetrov in vse življenje odlaga jajčeca. "So ena najbolj skrivnostnih vrst mravelj – tvorijo velike kolonije, imajo zanimivo vedenje in preprosto jih je gojiti. Niso agresivne," je opisal.

Med rojenjem se matice parijo z več samci. "Potem pa je za samce konec – njihova naloga je opravljena … večino jih pojedo plenilci ali poginejo," pravi entomolog. Matica nato hitro poišče zavetje, izkoplje majhen rov in začne odlagati jajčeca ter tako začne graditi svojo kolonijo.

Delavke in vojaške mravlje, ki varujejo gnezdo, so vse samice, njihovo število pa lahko sčasoma naraste na več sto tisoč.

Obsežna nezakonita trgovina

"Gnezda lahko živijo več kot 50 let, morda celo do 70 let. Osebno vem za gnezda blizu Nairobija, ki so stara vsaj 40 let, saj jih obiskujem že toliko časa," je povedal Martins.

To pomeni, da tudi matice živijo tako dolgo – saj se kolonija sesuje takoj, ko matica umre, preživele delavke pa poiščejo drugo gnezdo.

Kenijci, ki so se hoteli znebiti mravelj, ki uničujejo pridelke ali vdirajo v hiše, to dobro vedo – če želijo uničiti kolonijo, morajo najti matico, ki je pogosto skrita globoko v enem od rovov ali komor mravljišča.

Nekdanji posrednik je povedal, da so mravlje lahko zbirali tudi tako, da so mravljišče rahlo vznemirili in jih pobrali, ko so skušale pobegniti. "Šele ko sem na televiziji videl aretacije, sem spoznal, pri čem sem sodeloval – in takoj sem prenehal," je dejal.

Lani aretirani Belgijca ter Vietnamec in Kenijec so bili obsojeni zaradi tihotapljenja prostoživečih živali. Kazen je bila 12 mesecev zapora ali denarna kazen 7.700 dolarjev, odločili so se za slednjo.

Pred dvema tednoma so na letališču v Nairobiju aretirali še kitajskega državljana – domnevnega vodjo lanske mreže, ki naj bi pobegnil z drugim potnim listom. Pri sebi je imel 2.000 matic, zapakiranih v epruvete in papirnate tulce.

Grožnja za ekosisteme

Kitajski raziskovalci so leta 2023 objavili raziskovalno poročilo o trgovini z mravljami, ki se je osredotočalo na Kitajsko. Ugotovitve so skrb vzbujajoče.

"Sprva smo bili zelo navdušeni, ko smo izvedeli, da se je veliko ljudi začelo ukvarjati z gojenjem mravelj," je za BBC povedal Džengjang Vang z univerze v Sečuanu. "Toda tako početje bi lahko povzročilo opustošenje lokalnih ekosistemov," je opozoril.

Kolonije hišnih mravelj pogosto gojijo v formikarijih, to so prozorne plastične škatle, v katerih je mogoče opazovati mravlje pri delu – kako kopljejo rove, zbirajo hrano in varujejo svojo matico. "Rekel bi, da je to precej očarljivo in po svoje dober način za izobraževanje ljudi o žuželkah, a potem smo se vprašali – ali ni gojenje invazivnih vrst izjemno nevarno?" je povedal Vang.

V raziskavi so ugotovili, da se je prek spleta na Kitajsko v šestih mesecih nezakonito prodalo več kot 58.000 kolonij, pri čemer je bila več kot četrtina prodanih vrst na Kitajskem tujerodnih.

"Če se bo obseg trgovine z invazivnimi mravljami še povečeval, je samo vprašanje časa, kdaj bodo nekatere pobegnile iz formikarijev in se naselile v naravi," je opozoril.

"Na primer, Messor cephalotes, ki izvira iz Vzhodne Afrike, je ena največjih nabiralk semen na svetu in bi lahko potencialno lahko spodkopala pretežno žitno kmetijstvo v jugovzhodni Kitajski," je opisal.

V Keniji bi lahko služili z zakonito trgovino

Okoljske posledice skrbijo tudi kenijske biologe. "Žetvene mravlje so hkrati ključna vrsta in inženirji ekosistema. Pobirajo semena trav in drugih rastlin ter s tem pomagajo pri njihovem širjenju, s čimer ustvarjajo bolj zdrava in dinamična travišča," je povedal Martins.

Netrajnostno zbiranje, zlasti odstranjevanje matic, lahko povzroči propad kolonij, poruši ekosisteme in ogrozi biotsko raznovrstnost.

Naravovarstveniki tako opozarjajo, da trgovina z mravljami ni dovolj regulirana, oblasti v Keniji pa se soočajo z izzivom, kako zajeziti tihotapljenje. Po drugi strani pa nekateri v Keniji vidijo tudi priložnost za zaslužek – z legalnim in trajnostnim gojenjem mravelj.

"Mravlje niso omejen vir, kot zlato ali diamanti. So biološki vir, njihovo proizvodnjo je mogoče povečati na tisoče na dan. Pa vendar z mravljami ravnamo, kot da so ukradeni artefakti," je novinar Charles Onyango-Obbo nedavno zapisal v kenijskem časniku Daily Nation.

Ob skrbnem nadzoru bi lahko kmetje v okolici Gilgila v prihodnje na svojih zemljiščih imeli posebne formikarije ter bi tako poleg zelenjave in sadja – gojili tudi donosne matice mravelj.

Kljub temu ostajajo pomisleki glede okoljskih tveganj, zlasti možnosti širjenja invazivnih vrst, če se bo izvoz mravelj k evropskim ljubiteljskim zbirateljem nadaljeval.